Bog,

ker je danes bila nedelja smo malo dlje pospale ter se odpočile, si napravile nedeljsko kosilo in odšle v bazene. Do tja smo imele 20 minut hoje. Kupile smo celodnevno karto in nato komaj čakale da skočimo vodo.  Ampak kaj, ko se nam je v garderobah zavleklo, saj imajo popolnoma drugačen sistem kot pri nas. Vse stvari moraš dati na en obešalnik. Zamislite si da smo imele bunde, superge in tako dalje. No in vse to pa moraš še pustiti na neki polici, kjer ni nič zavarovano. No tu nam je minilo že pol ure. Končno smo dobile ležalnik, ja res je samo en ležalnik za vse tri je bil prost. Še en izgovor več, da smo bile skozi v vodi. Čas se je odvil prehitro in nastopil je čas da dobimo svoje stvari, se v garderobah preoblečemo ter gremo proti apartmajem, saj je bil že večer. In glej ga zlomka nobena ni niti pogledala številk obešalnikov. Vprašale smo čistilko za pomoč, vendar zamanj. Po iskanju smo končno dobile najine stvari se preoblekle ter se napotile k fenom, da bi si posušile lase. Še tu smo izgubile voljo, saj je bil fen za plačati, to se nam je zdelo bedasto, zato smo odšle z mokrimi lasmi v apartma. Zvečer si ogledale film ter zaspale pod kovtri.