Ana, mesec dni pred letom na Malto: »OMG komaj čakam, da grem na Malto! Nobenega mi nebo treba prenašat!«
Ana, en dan pred odhodom: »Mami a moram res it? A ni deset mesecev mal’ dolga doba?«
Malta je majhna država, južno od Italije in severno od Afrike. Je 64x manjša od Slovenije, do nje pa lahko prideš le z letalom ali ladjo. Tja sem odpotovala v ponedeljek, 29. avgusta letos. Še natančneje, ob 16:10 sva s profesorico Stanko Platiša sedli v kombi od Go Optija in odpeljali sva se do Trsta … Z dvemi letali sva končno prispeli na malteško letališče. Bila je že pozna ura, jaz sem bila pa tako utrujena, da sem skoraj zaspala na tleh na prtljagi, najinega šoferja pa od nikoder. Na srečo se je kmalu po tem, ko sem že obupala pojavil in v svojem stanovanju sem bila še celo pred polnočjo!
Takoj naslednji dan sva se dopoldne dobili s profesorico pred mojim salonom, kjer sem tudi ostala že prvič do konca dneva. Dobila sem kar nekaj objemov in poljubčkov. Bil je torek, ki je tudi prvi delovni dan v tem salonu, saj je ob nedeljah in ponedeljkih zaprt.
Razgled pred salonom
Ko pa sem se vrnila v stanovanje, sem ugotovila, da se hrana nebo prinesla sama in voda prav tako. Na Malti namreč iz pip ne teče pitna voda. Prišla sem do ugotovitve, da nimam take sreče kot novembra, ko sem imela Lidl tristo metrov stran. Sedaj moram hoditi veliko dlje.
Na srečo me je v sredo po koncu dela šef Chris peljal v trgovino in še nazaj. Tako se je začelo moje prehranjevanje doma … Krompir, čebula, korenje, bučke … Vse stvari, za katere si nikoli ne bi mislila, da jih bom prostovoljno spremenila v obrok.
This is not a duty or a phase, it’s a lifestyle.
#Tips&Tricks from Malta: Never go to Convenience shop if you want to safe money. They will eat you alive with their prices.
Vaša Ana! 🙂
Nedavni komentarji