Tere!
Danes sva z Elo preživeli prvi dan v salonu, čeprav se ni zgodilo nič zanimivega, sva se imeli lepo; frizerke so le manj zgovorne kot sva pričakovali. Medtem sta Almina in Monika dopoldne preživeli v šoli, katero smo obiskale včeraj. Danes smo delale samo po dve uri. Z Elo sva prej končali v salonu, ter sva se odpravile na postajo. Za tem ko naju je voznik avtobusa nagnal ven, sva spoznali enega ki je bil zelo zgovoren. Ela se je pogovarjala z njim in kaj kmalu sva zgrešili postajo. Nazaj smo se vrnile peš. Odločile smo se da pripravimo Almini in Moniki presenečenje. Skočile smo v trgovino in ugotovili da imajo več normalne salame (ki jo že odkar smo prišle sem, iščemo). Začele smo s pripravo krompirjeve pite. Ko sva zaslišali ključ v ključavnici sva jo hitro podurhale v najino skrivališče. Tam sva ostali 15 minut, med katerimi je Almina že zavrela vodo, saj sva ji celo pot ko sta one hodile me težile da smo lačne. Onidve sta mislili da smo še zmeraj v salonu, nista pa opazili že skoraj pripravljeno kosilo. Ko sva skočili iz skrivališča naju je pričakala besna Almina, katera se je razjezila da smo jo prekinile med pripravo na kuhanje. Povedali sta nama kakšen je bil njun dan in izvedeli sva da sta oni dve že delali medtem ko sva medve le opazovali. Zatem smo začele z večerjo, še pred večerjo pa je Almina našla najine čevlje, katere smo še kako dobro skriliv kuhinji. Po večerji smo si privoščile kratek počitek, katerega je Ela vzela zelo resno. Zbudila se je ob pojedenih čipsih po katerih je cel dan hrepenela.
Salon v katerem delava z Elo.
“Life is meant for good friends and great adventures”
Nedavni komentarji