Po dolgem spancu smo si nabrale moči z enournim zajtrkom, ki je ostal od včerajšnje večerje. Po zajtrku sta prispeli ne naspana profesorica in njena hči. Odpravile smo se do Pärnumaa Kutsehariduskeskus – poklicne šole, kjer je na voljo frizerski program in kjer bova z Almino opravljali del prakse v tujini.

Po obisku šole smo šle s prazno denarnico po nakupih in raziskovati mesto. Razen tega, da smo se nekajkrat zgubile pri iskanju muzeja in cerkve (kjer bi imele še dodaten photoshooting), je dopoldan potekal hitro, a še vedno smo pogrešale Alminine bureke. To nam je povzročalo hitrejšo lakoto, zato smo se odpravile na burgerje. Ker prodajalka ni razumela naše angleščine smo zapravile z naročanjem hrane skoraj več kot pol ure. Nastopilo je čakanje na hrano, to je trajalo in trajalo…. Po dolgih 15ih minutah so končno prispeli naši burgerji, ki niso pri nas trajali niti 5 minut.

Bliža se noč čarovnic in me smo že v nizki pripravljenosti.

Po hranjenju smo se odpravile do druge nakupovalne stavbe, kjer sem prejela klic, da bodo dostavili naš preljubi kovček z bureki. Vse smo skakale od sreče, dokler nismo ugotovile, da nas ni doma in ne vemo kje bo kovček končal. Šele ko smo se odpravile domov, še kako vesele, da bomo končno proslavile z bureki, naše veselje ni trajalo, saj kovčka nismo našle nikjer v stavbi.

Poklicala sem osebo, ki naj bi kovček dostavila, samo da nam pove, da je kovček pustil na avtobusni postaji, iz katere smo ravno prispele s taksijem. Almina in jaz sva se hitro odpravili na lov za taksijem in končno pripeljale do apartmaja kovček, na katerega smo vse čakale. Almina je odprla njen sveti kovček, polna veselja, ko so iz njega prismrdeli bureki. Takoj jih je odnesla v koš, zaradi česar je zasmrdela tudi celotna kuhinja. Po tem se je ponovno začelo veselje, saj smo v kovčku našle tudi moje piškote, ki so bili od dolgega leta zdrobljeni, da bi jih lahko jedel z žlico.

Zatem smo si privoščile mehiško večerjo, katero je Adnana, s svojimi kuharskimi sposobnostmi in s pomočjo Almine, ponesla do zvezd. Na večerjo sta prišli tudi profesorica in Taja.

 

Jutri se začne prvi dan v salonu, držite pesti, da bo vse potekalo brez problemov.

Lep pozdrav,

punce iz Estonije

As with any journey, who you travel with is more important than the destination.