Ali se spomnite, ko ste bili majhni in so vam starši že spet težili za ˝brez veze˝? No moj odgovor na vse, ker mi ni bilo všeč je bilo ˝takoj, ko bom 18, se bom odselila in mi nihče ne bo več ukazoval kaj lahko in kaj ne smem!˝ Le kdo bi takrat lahko vedel, da se bo to tudi zgodilo.

Teden in pol po mojem 18 rojstnem dnevu sem se s spakiranim kovčki že peljala na letališče, novemu življenju na proti in sicer v agleško velemesto – London. Na odhod sem se pripravljala že nekaj časa in sem mislila, da sem pripravljena na samostojno življenje iz štirih preprostih razlogov:

  1. Sem zelo dobra kuharica
  2. Znam pospravljati za sabo (priznam, da tega ne počnem najrajši)
  3. Znam dobro razpolagati z denarjem
  4. Sem odgovorna oseba

Poleg tega, sem veliko vikendov preživela sama doma, ko so bili starši na Hrvaškem, tako da sem imela že nekaj izkušenj z samostojnim življenjem.

No ja, kot se je izkazalo ni vse tako preprosto. Čeprav sem res dobra kuharica, sem imela doma vedno poln hladilnik hrane, katerega je seveda mami kar naprej zalagala. Tukaj je to delo prvič padlo name. Kupovanje hrane je vsakotednsko opravilo, ki ti vzame veliko preveč časa, energije in lahko vam tudi povem, da se mi je na začetku večkrat zgodilo, da sem česa kupila premalo, tako da mi je včasih zmanjkalo hrane čez teden in sem komaj pričakala naslenji prosti dan, ko sem končno spet imela čas za nakupe, saj sem že 2 dni živela od kruha in vode.

Poleg tega se tukaj moj delavnik razlikuje od dneva do dneva, včasih končam ob 17:00, včasih pa ob 19:00 in preden pridem domov, je že prepozno da bi kar koli kuhala in sem cel dan brez pravega kosila. To sicer ni največji problem, če se ti zgodi 1x ampak prejšnji teden sem cel teden prihajala pozno domov in tako jedla kruh in marmelado cel teden.

Moj prvi poskus plačevanja najemnine in preračunavanja denarja je bil tudi bolj slab, saj tega do sedaj nisem počela in nisem najbolj zverzirana v uporabi spletne banke sem za eno plačilo porabila 1 uro in pol, poleg tega sem narobe zračnala porabo denarja in si skoraj povzročila kap, ko sem mislila, da sem v prvih treh tednih porabila denarja za 2 meseca.

Bistvo, ki ga poskušam narediti je, da svoboda samostojnega življenja ni vse kar sem mislila da bo, biti odrasel prinese toliko dodatnih obveznosti, ki si jih kot otrok, ki živi pod streho staršev nikoli ne predstavljaš. In ja, nihče noče živeti pod pravili drugih, ampak kaj sem ugotovila zdaj ko živim sama? še kar živim pod istimi pravili kot prej, saj brez njih enostavno ne gre. Zdaj razumem, zakaj se posoda pomije takoj po uporabi, zakaj mora biti soba pospravljena in umazana oblačila okoli obrnjene ko jih vržeš v koš za perilo. Še vedno sem v postelji pred 23:00 in ugašam luči kadar jih ne potrebujem, saj vsa ta ˝pravila˝, čeprav se zdijo neumna in nepotrebna, naredijo življenje mnogo lažje in lepše.

In hej! Vse kar sem potrebovala je bilo 2 meseca življenja na samem, da sem končno razumela zakaj smo imeli doma vsa ta ˝neumna˝ pravila. Turns out mama really does know best!