Prišlo je slovo. Že vse smo težko pričakovale čas, ko bomo lahko bile spet med našimi najbližjimi. Na pot smo se odpravile ob deseti uri in že so se pričele prve komplikacije. S prestopom v Ostravi smo zamešale vlak. Prijazen strojevodja nas je napotil na postajo kjer naj bi pričakale naš pravi vlak. Kar napeto je bilo, saj smo vedele da nismo na pravi poti vendar se je na koncu vse dobro izšlo. Peljale smo se kratke štiri ure z vlakom. Kar hitro je minilo. Ko smo prišle do Dunaja smo si oddahnile. Imele smo krajšo malico nato pa nas je za dobre pol ure pričakal prijazni voznik GoOptija. Sledilo je dolgih pet ur vožnje. Vendar me pa smo popestrile vožnjo s petjem, igranjem vislic in spanjem. Lepo je zadihati “slovenski zrak” po enem mesecu. V solzah so nas pričakali starši pred našo šolo. Srečno smo prispeli nazaj domov po enem mescu zanimive in pestre izmenjave v tujini. Povsod je lepo, a doma je najlepše! Vse smo mnenja, da je vsaki od nas bila zelo koristna in da bi obžalovale če se nebi prijavile.