Še malo pa se bo končal tudi naš štiriindvajseti dan. Dan, ko sama v salonu nisem imela prav veliko dela, zato sem se lotila izpopolnjevanja svojega poročila.
Poleg tega pa sem imela ogromno časa za razmišljanje. Razmišljanje o tem, kako lepo je življenje. O tem, kako čudovito smo se imeli pretekle tri tedne, ki so minili še preden smo se dvakrat obrnili. O družini, ki na nas doma že komaj čaka in o družini, katero smo si tukaj, na Finskem, ustvarili sami.
Family isn’t always blood. It’s the people in your life who want you in theirs. The ones who accept you for who you are. The ones who would do anything to see you smile and who love you no matter what.
To je tistih nekaj elementov, ki sestavlja pravo družino:
- Ljudje, ki si nas želijo ob sebi, ker se v naši družbi počutijo dobro, domače.
- Ljudje, ki nas sprejemajo natanko takšne, kakršni smo.
- Ljudje, ki bi za našo dobro voljo in za nasmešek na obrazu naredili vse.
- Ljudje, ki nas imajo radi ne glede na vsak manjši in večji kreg.
- In za to, da nas imajo lahko radi ne glede na vse, je potrebno tudi odpuščanje.
Tako je, tudi v pravi družini so nesoglasja in spori. Pri nas v teh štiriindvajsetih dneh do večjega spora na našo srečo ni prišlo, je bilo pa kar nekaj manjših nesoglasij, ki smo jih vedno rešili sproti.
Dragi bralci, predvsem tisti, ki se boste udeležili prihodnjih mednarodnih mobilnosti, draga moja Finska družina in drage družinice, ki nas čakate doma! Naj vam izdam skrivni recept, ki ga sama rada poiščem in uporabim, ko v medsebojnih odnosih udari strela:
Odpustiti in dalje ljubiti. To je vse.❤
Moi moi, vaša Sara❤
Nedavni komentarji