LONDON FASHION WEEK ~blog #3

Delo v enem izmed bolj priznanih salonov prinese določene priložnosti, ki jih drugje ne bi imela. Ena izmed teh priložnosti, je bila delo z Trevor Sorbie kreativno ekipo pod vodstvom Johanne Cree Brown s katerimi smo ustvarjali pričeske za London fashion week. Pred samo revijo, smo imeli približno en mesec priprav, kjer smo vsak dan po službi ostali v salonu in dizajnirali končne pričeske na lasuljah. Pri izdelavi smo morali upoštevati želje dizajnerjev oblačil, čas, ki smo ga imeli na voljo na dan revije za izdelavo vseh pričesk, uporabnost in da so pričeske poudarjle oblačila.

Ker sem pomagala skozi vse priprave, sem imela priložnost tudi iti na moj prvi Casting call seveda kot frizer in ne model. Casting call je na krako povedano dan, kjer dizajnerji izbirajo modele za modno revijo, to pomeni da se modeli, ki hočejo to službo pridejo predstavit, da jih dizajnerji vidijo, in nato izberejo najbolj primerne po izgledu in hoji za njihovo revijo. Kdor je rekel da je delo modela lahko se je močno motil. Te punce morajo biti res močnega kerakterja, da jih zavrnitev ne prizadane, saj so te Casting calli lahko res kruti. Meni je bilo kar hudo, ko je prišla res lepa punca na vsto in so jo tisti, ki so izbirali modele samo pogledali od glave do pet in brez uprašanj samo odslovili in ta ni bila edina.

Sama revija je potekala v prečudovitem umetniškem središču ob Temzi imenovnem Somerset house v soboto 14. Septembra ob 10:00. Za priprave smo imeli na voljo 2 uri, kar ni ravno veliko, vendar nam je vse uspelo. Sama revija je bila velik uspeh, vse pričeske so izgledale super in vsi smo bili zadovoljni s svojim delom.

Nekaj fotografskih utrinkov, da boste imeli boljšo predstavo o končnem izzidu pričesk.

     

 

MALO O MENI in MALO O HARRY POTTERJU ~BLOG #2

Nekateri, ki berete ta blog, me že poznate, če ne drugače, vsaj po imenu. Za vse ostale, ki ste na ta blog naleteli po nesreči ali pa iz katerega drugega razloga in me ne poznate osebno, je tukaj 5 stvari, ki jih morate vedeti o meni.

  1. sem ZELO vstrajna in trmasta oseba, ko se v nekaj zaletim, ne odneham dokler ne dosežem želenega
  2. OBOŽUJEM kokice in jih jem vsak dan
  3. sem velik filmski navdušenec in grem stavit, da sem vse filme ki vam padejo na pamet, videla najmanj enkrat
  4. ne glede na to, koliko je zunaj vroče, bo mene defenitivno zeblo.
  5. sem velik, VELIK oboževalec Harry Potterja

Če ste prebrali 5. točko si lahko predstavljate, da sem bila čisto “star struck”, ko je v Salon stopila Imelda Staunton. Imelda Staunton je znana Angleška igralka, ki je najbolj znana po njenih vlogah v Shakespeare in Love, Pride, Zlohotnica in seveda Harry Potter in Feniksov red ter Harry Potter  in svetinje smrti, kjer je igrala edino osebo, ki jo vsi oboževalci sage sovražimo še bolj kot samega Mrlakensteina ~ Profesorico Kalvaro Temyno (oziroma prof. Dolores Umbridge, za vse tiste, ki ste samo gledali filme in ne prepoznate slovenskih prevodov imen).

Image result for DOLORES UMBRIDGE

Da je res odlična igralka vam lahko zagotovim samo zaradi enega preprostega razloga, v realnosti je POPOLNO nasprotje njenega lika iz priljubljene sage. Imelda je ena izmed bolj prijaznih strank, kar sem jih imela priložnost srečati v mojih 2 mesecih pri Trevor Sorbieu. Nažalost sem imela priložnost z njo spregovoriti le par besed, ko sem ji nadela ogrinjalo in prinesla pijačo, vendar je zame bilo dovolj, saj koliko ljudi lahko reče da so spoznali prof. Umbridge iz Harry Potterja. Mogoče jo pa še kdaj srečam v salonu in uspeva spregovoriti kaj več.

Kot zanimivost vam lahko povem, da je njen reden frizer še večji Harry Potter oboževalec kot jaz, saj ima kar nekaj tatujev z motivi iz sage. Kako mora biti šele on navdušen, da lahko pove da je njen reden frizer.

Aha! Še zadnja stvar, imela sem priložnost skuhati čaj za gospo Staunton in mi je rekla, da je “delicious”, tako da bom dodala še eno točko na list stvari, ki jih morate vedeti o meni:

6. I make a mean cuppa tea!

~K

 

LIVING THE DREAM ~blog #1

Ali se spomnite, ko ste bili majhni in so vam starši že spet težili za ˝brez veze˝? No moj odgovor na vse, ker mi ni bilo všeč je bilo ˝takoj, ko bom 18, se bom odselila in mi nihče ne bo več ukazoval kaj lahko in kaj ne smem!˝ Le kdo bi takrat lahko vedel, da se bo to tudi zgodilo.

Teden in pol po mojem 18 rojstnem dnevu sem se s spakiranim kovčki že peljala na letališče, novemu življenju na proti in sicer v agleško velemesto – London. Na odhod sem se pripravljala že nekaj časa in sem mislila, da sem pripravljena na samostojno življenje iz štirih preprostih razlogov:

  1. Sem zelo dobra kuharica
  2. Znam pospravljati za sabo (priznam, da tega ne počnem najrajši)
  3. Znam dobro razpolagati z denarjem
  4. Sem odgovorna oseba

Poleg tega, sem veliko vikendov preživela sama doma, ko so bili starši na Hrvaškem, tako da sem imela že nekaj izkušenj z samostojnim življenjem.

No ja, kot se je izkazalo ni vse tako preprosto. Čeprav sem res dobra kuharica, sem imela doma vedno poln hladilnik hrane, katerega je seveda mami kar naprej zalagala. Tukaj je to delo prvič padlo name. Kupovanje hrane je vsakotednsko opravilo, ki ti vzame veliko preveč časa, energije in lahko vam tudi povem, da se mi je na začetku večkrat zgodilo, da sem česa kupila premalo, tako da mi je včasih zmanjkalo hrane čez teden in sem komaj pričakala naslenji prosti dan, ko sem končno spet imela čas za nakupe, saj sem že 2 dni živela od kruha in vode.

Poleg tega se tukaj moj delavnik razlikuje od dneva do dneva, včasih končam ob 17:00, včasih pa ob 19:00 in preden pridem domov, je že prepozno da bi kar koli kuhala in sem cel dan brez pravega kosila. To sicer ni največji problem, če se ti zgodi 1x ampak prejšnji teden sem cel teden prihajala pozno domov in tako jedla kruh in marmelado cel teden.

Moj prvi poskus plačevanja najemnine in preračunavanja denarja je bil tudi bolj slab, saj tega do sedaj nisem počela in nisem najbolj zverzirana v uporabi spletne banke sem za eno plačilo porabila 1 uro in pol, poleg tega sem narobe zračnala porabo denarja in si skoraj povzročila kap, ko sem mislila, da sem v prvih treh tednih porabila denarja za 2 meseca.

Bistvo, ki ga poskušam narediti je, da svoboda samostojnega življenja ni vse kar sem mislila da bo, biti odrasel prinese toliko dodatnih obveznosti, ki si jih kot otrok, ki živi pod streho staršev nikoli ne predstavljaš. In ja, nihče noče živeti pod pravili drugih, ampak kaj sem ugotovila zdaj ko živim sama? še kar živim pod istimi pravili kot prej, saj brez njih enostavno ne gre. Zdaj razumem, zakaj se posoda pomije takoj po uporabi, zakaj mora biti soba pospravljena in umazana oblačila okoli obrnjene ko jih vržeš v koš za perilo. Še vedno sem v postelji pred 23:00 in ugašam luči kadar jih ne potrebujem, saj vsa ta ˝pravila˝, čeprav se zdijo neumna in nepotrebna, naredijo življenje mnogo lažje in lepše.

In hej! Vse kar sem potrebovala je bilo 2 meseca življenja na samem, da sem končno razumela zakaj smo imeli doma vsa ta ˝neumna˝ pravila. Turns out mama really does know best!