Karantena v tuji državi
April je bil mesec, ki sem ga preživela skupaj s fantom in njegovo mami. Ne bom lagala, ni bilo postlano z rožicami. A vseeno, sem se imela lepo. Na vrtu smo se sončili, midva sva ostajala ob 12h, ali pa še kasneje, kuhali smo tudi, hodili na sprehode, gledali filme, spat hodili po tretji uri ponoči, se pogovarjali… Definitivno je bilo zanimivo. Odkrila sem par receptov, ki jih bom sedaj večkrat pripravila, med ljudi pa smo šli le, če je bilo res nujno.
Ljudje me velikokrat vprašajo zakaj sem bila v karanteni, če ni nujno. Jaz jim odgovorim, da imam jaz kot oseba, ki živi na Malti, to odgovornost, da zavarujem sebe in ostale. Vsi imamo na sebi to odgovornost. In zaradi oseb, ki tega ne razumejo smo še vedno kjer pač smo.
Moram priznati, da sem zelo pogrešala družino v Sloveniji, prijatelje, slovensko pokrajino. Si mislim, da bi bilo precej lažje, če bi bila doma. Kjer imam blizu gozd, vrt, svoje stvari, ki bi jih lahko pospravila, starša, ki obožujeta namizne igre…
Pa ni šlo.
Sedaj, ko se počasi stvari boljšajo, pa s profesoricami iščemo načine, da pridem nazaj. Da objamem starša, da spim v svoji postelji, da se lahko igram z nečaki, ko bo temu lahko tako in podobno.
Karantena verjamem, da je težka povsod kjer si. A vendar moramo ostati pozitivni, se zaposliti in ne preveč razmišljati. Bodimo skupaj v srcu.
Ana, ki komaj čaka, da zopet vidi Slovenijo in nje ljudi:) x
Nedavni komentarji