Pozdravljeni prisrčni ljudje!

Glede na okoliščine sem se odločila, da napišem vmesen blog. Trenutno je salon zaprt, tako da imam kar na enkrat veliko prostega časa.

… razmišljam o čem naj vam pišem…

Ljubezen, življenje, salon, žalost … Definitivno ne o korona virusu! O tem ste sto procentno vsi dobro obveščeni.

Lahko vam povem o mojih načrtih po koncu erazmus programa. A da bo bolj zanimivo, bom le te napisala v tretji osebi in v pretekliku. Kot zgodbico. V šoli slovenščine nisem imela 5 (no vsaj ne v zadnjem letniku), a sem vedno rada pripovedovala in pisala zgodbice. Enjoy! 🙂

/////////////////////////////////

“Ana, oditi morava!” je Anina mami zaklicala čez hodnik konec julija 2019. Ana se je še vedno spotikala po svoji sobi in pripravljala svojo prtljago. Tako je! Ana se je pripravljala za potovanje, ki bo trajalo kar deset mesecev! Kaj le vzameš na potovanje, ki traja toliko časa? In še bolj pomembno; kaj vzameš s seboj, ko potuješ na Malto? Ali vzameš le kratke majice in kratke hlače? Ali potrebuješ tudi jakne, bunde in debele, volnene nogavice? Ana  ni vedela. Ni imela pojma kako naj pripravi svoje stvari in kaj naj sploh vzame s seboj. Ni vedela kaj naj spravi v majhen predalček, kaj naj spravi v potovalko. Nekako je spravila najpomembnejše stvari skupaj. “Kar bo pa bo. Če bom pa kaj rabila, bom pa kupila.” Si je rekla in zaprla vrata za seboj. Poslovila se je od očeta in sedla z mami v avto. Ta je skoraj na pol jokala, a Ana jo je mirila, da pride nazaj čez deset mesecev. Imela je načrt. Teh deset mesecev bo preživela na Malti, kjer bo uživala in se veliko novega naučila, nato pa se bo vrnila v Slovenijo, kjer bo nadaljevala s študijem in slej kot prej našla delo in živela normalno slovensko življenje…

Ni pa vedela, da jo bo Malta tako začarala. Da se bo počutila tako ljubljeno in zaželeno v neki tuji državi, s tujimi ljudmi. Ni vedela, da lahko doživlja tako močne občutke.

Malta jo je prevzela. Spoznala je, da je dom tam, kjer si ga ustvariš. Spoznala je ljudi, ki jih ne more kar zapustiti in pozabiti. Začela je peti v pevskem zboru, hoditi v kavarnico, čeprav ne pije kave, začela je spoznavati prijatelje, ki jo imajo radi in ona njih. Začela je razmišljati, da bi se vrnila na Malto po koncu projekta. Ni pa bila odločena ali bo najprej v Sloveniji nadaljevala študij, ali bo kar brez študija odšla nazaj in si našla službo.

…Nato pa je spoznala SREČO…

Konec tretjega meseca na Malti se je s prijateljico iz Slovenije odpravila po kavo. Po kavo v kavarnico AJ’s CAFE. Kava, kavarnica in hrana, ki jo pripravlja srčkan fant so jo prevzeli. Vedela je, da se bo vrnila, tudi se bo prijateljica vrnila domov. In tako je tudi bilo. Na isto mesto je zahajala kar pogosto, spoznavala je njega in njo vsak teden bolj. Fant in njegova mati sta ji dajala občutek, da je sprejeta in da ni sama. Bila sta ob njej, ko ji je bilo najbolj težko ne da bi to sploh vedela. Sama je našla prve prijatelje. Vedno bolj kot je spoznala fanta po imenu Jesse, vedno bolj ji je bil všeč. Njegovo razmišljanje, njegova volja, njegov nasmeh. Hotela je biti njegova najboljša prijateljica.

Včasih se ne uredi tako kot si želiš. Vse je trikrat boljše. Konec petega meseca njenih dogodivščin na Malti je spoznala, da so se njena čustva do Jesseja zapletla. Hotela ga je objeti, videti izven njegovega delavnega časa in ga poljubljati po njegovem prisrčnem obrazu. Začela je govoriti drugače, začela se je obnašati drugače.

Ana je za Božič dobila najboljše darilo. Darilo, ki ga je nemogoče kupiti. Dobila je osebo, ki skrbi zanjo, jo spoštuje, ceni in jo ljubi. Jesse je le še bolj potrdil njeno razmišljanje o vrnitvi na Malto.

Skupaj sta razmišljala o prihodnosti, se pogovarjala in načrtovala. Imela sta pet prelepih mesecev preden je Ana odpotovala nazaj v Slovenijo.

“Mami! Kako sem te pogrešala!” Ana je konec maja končno prišla domov. Komaj je čakala, da zopet vidi svoje prijatelje, družino, nečake in nečakinje in snidenje z profesorji in profesoricami na šoli. Zelo jih je pogrešala. Bila je pripravljena na norijo. Vsak dan je imela že vnaprej načrtovan, saj ni imela veliko časa, opravkov pa neskončno…

Po nekem času je ugotovila, da bo njen načrt še lažji kot je pričakovala. V Sloveniji je bila ravno toliko časa, da so bili vsi veseli in zadovoljni. Nobenega prerekanja, le sreča je izžarevala iz nje.

V Sloveniji je ostala dva meseca, nato pa je spakirala svoje preostale stvari in se vrnila k svoji ljubezni. Na Malti je našla službo v frizerskem salonu, skupaj z Jessejem sta našla stanovanje, ki sta ga opremila tako, kot sta želela in je bilo dovolj veliko za njene obiske iz Slovenije.

Ni živela srečno do konca svojih dni, a vendar je vsak dan poskusila videti več pozitive kot negative. Vedno znova je izbrala Jesseja, to službo in to življenje. Ni bilo vedno vse popolno, pa vendar popolno zanjo ne glede na vse nepopolnosti.

///////////////////////////////////////

 

Upam, da si tale zgodbica zasluži vsaj oceno 3. Prof. Kordiš kaj pravite? 😛

Rada vas imam,

Ana <3