Pesem, ki perfektno opiše zadnji mesec. Total roller coaster. Poln vzponov in padcev. Saj ne vem, kje naj začnem. Ta mesec so na Malto prišle štiri dekleta iz naše šole. Lepo jih je bilo spoznati in se z njimi družiti. Še posebej pa sem hvaležna za Ano Jakopič, ki je bila v istem salonu kot jaz. Všeč mi je bilo, da sem imela za koga ‘skrbeti’. To pravim, saj sem ji vsak dan pripravljala kosilo pri meni doma, ona pa je nato pomila (kar mi je bilo čisto všeč;)). To pravim tudi zato, ker sem jo ‘po njenih besedah’ tudi nekaj novega naučila. Opazila sem namreč, da drugi nimajo veliko časa, zato sem jo hotela kar se da hitro zaposliti. Veliko je vadila feniranje na lutki… Volumen, ravno, kodri … Sploh mi ni bilo treba veliko pokazati, saj je naraven talent. Tudi drugi v salonu so to opazili.
Spoznala sem osebe, ki mi že sedaj veliko pomenijo in upam, da bomo še naprej obdržali stike, prav tako pa sem se naučila veliko novega. Tako v salonu kot v vsakdanjem življenju. Sobotne večere preživljam ob morju, nedeljske dopoldneve v cerkvi, ponedeljkove kavice pa pijem v AJ’s kavarnici, ki mi je tako prirasla k srcu, da ne znam niti razložit.
V tem mesecu pa sem tudi izgubila osebo, ki mi je veliko pomenila. Na srečo ni mrtva, pa vendar včasih je prav, da spremeniš odnos s kakšno osebo.
Aja, pa Malta je uničena. Vsaj o tem je govora v salonu že kar nekaj časa. Ne poznam cele zgodbe, že tisto kar vem je preveč.
Na srečo sem konec meseca preživela perfektno. Na mehkem s prelepim razgledom. In kot pravijo, konec dober, vse dobro.
Pa nasvidenje! <3
Nedavni komentarji