Pozdravček iz Estonije, v kateri se vsak dan naučimo nekaj novega.
Po zaspanem jutru sva se z Adnano odpravili v salon s kruljenjem v želodcih, saj sva zelo zaspani osebi. Monika in Almina sta naju tako težko zbudili, da bi moralo to veljati že za olimpijsko disciplino. Takoj ko sva vstopili v šolski salon sva bili pozdravljeni z zavzeto debato o lepotnem festivalu v Rigi in opravljanjem mestnih frizerjev v Estonščini. Takoj, ko je bilo debat konec smo se vse lotile dela. Z Adnano so naju naučili delati pramena na eni izmed dijakinj, ki je bila z izdelkom več kot zadovoljna. Kaj kmalu smo se s puncami spoprijateljile. Ker smo bile v šolskem salonu tako pridne, so nas vse (tudi dijakinje) iz dela spustili malo prej. Z Adnano sva se odpravili do avtobusne postaje in potem, ko sva se končno prelinile skozi vse ljudi, ki so kadili na estonski rampi naju je pričakalo dolgo čakanje na trolo. Ko je trola končno prišla naju je peljala eno postajo naprej, saj se je šofer odločil da bo imel pavzo po naslednji postaji. Ko sva ga vprašali zakaj je se je trola vstavila in izpraznila nama je v estonščini prijazno razložil nekaj o čemer nimava pojma. Nasmejali sva se in izstopili z dolgimi nosovi, ker sva morali spet čakati. Na srečo je kaj kmalu prispela druga trola, ki naju je peljala do želene postaje. Vse vesele sva se odpravili na sprehod proti morju in mimo salona v katerem delata Monika in Almina. Ko sva prispeli do salona sva jima začeli mahati čez okno, kot da sva ravnokar pobegnili iz psihiatrične bolnišnice. Opazili sva da tudi one delata pramena, le da jih delata na lutki. Ko sta naju končno opazili, je naju gledalo že nekaj pešcev in ves salon. Hitro sva jo ocvrli naprej po potki do morja. Končno, po štirih dnevih rotenja, sem videla morje.
Po malo daljšem sprehodu sva se vrnili domov, kjer sva opazili da sta Almina in Monika pustili zmešnjavo, zato sva se lotili pospravljanja. Ko sva končali sva si vzeli počitek, med katerim ne vem točno kaj se je dogajalo, saj sem se zbudila z že malo hladnejšim poznim kosilom.
“A real friend is one who walks in when the rest of the world walks out.”
Nedavni komentarji