Esperjenza / Doživetja

Neža: Na vse zgodaj so me zbudili z ropotanjem, saj se je vsem mudilo na delo. Vstala sem z njimi in si rekla, da bom aktivna. Šla sem po nakupih in nakupila nekaj spominkov za domače.

Ana: Ko smo zvečer v salonu končali z delom smo se vsi štirje sodelavci odpravili peš proti gostilni. Šef nam je namreč “častil” večerjo. Ob večerji smo se pogovarjali in smejali prigodam tega meseca. Seveda nismo pozabili na ‘fotošuting’, ki pa ni ostal samo med nami štirimi, pač pa so me slikali tudi s prijaznimi natakarji. 😀

Sandi: Četrtek je bil kar dolg, saj je bilo v salonu toliko strank za barvanje in fenanje, moja šefica pa je želela, da čim več naredim jaz, saj dnevi pred odhodom brez milosti odhajajo.

Nina: Danes je bil moj zadnji dan, zato sem bila še posebaj žalostna saj smo se v salonu zelo ujele. Šefica mi je za slovo napisala lepo sporočilo, se je pa še posebaj potrudila, saj je sporočilo napisala v slovenščini.

We’re staying here for life. Maybe not physically, but in people’s hearts and in little things we did.

Nina, Neža, Sandi, Ana